Kataloška zbirka



Zbiranje podatkov

Zbirka predmetov Škedenjskega etnografskega muzeja je večinoma nasta- jala le z občasnim sodelovanjem strokovnjakov in zaradi zavesti o škodi, ki bi nastala z izgubljanjem predmetov, prič o nekdanjem načinu življenja, ki je izgi- njal z napredovanjem modernizacije teh krajev. Zbiranje je potekalo spontano in ljudje so predmete kar nosili, vendar so podatki o njih počasi zbledeli, ker jih ni nihče sistematično zbiral. Z minevanjem desetletij so prejšnji lastniki predmetov oz. njihovi uporabniki umrli, današnji Škedenjci pa živijo v popolnoma drugač- nih razmerah, da bi lahko poznali ime, funkcijo ali kontekst zbranih predmetov. Izpraševanje informatorjev,1 ki so ga izvedle sodelavke Slovenskega etnograf- skega muzeja iz Ljubljane, ni moglo nadomestiti te časovne vrzeli. Podatki o predmetih so zato v katalogu pogosto skopi. Treba jih je bilo rekonstruirati s pomočjo informatorjev, ki so vsaj približno poznali okolje ali poklice, na kate- re se nanašajo predmeti. Za predmete, ki jih najdemo na širšem slovenskem oz. srednjeevropskem prostoru, je bilo mogoče ugotoviti in popraviti netočnosti pri zbranih zapisih, pri čemer so pomagali kustosi Slovenskega etnografskega muzeja mag. Polona Sketelj, mag. Janja Žagar in mag. Andrej Dular. Prav tako so nastale težave pri imenih in narečnih izrazih, saj je slovensko govoreče pre- bivalstvo v Škednju že zelo razredčeno in že dolgo nima vsakdanjega stika s predmeti iz prejšnjih obdobij.