Pogled na škedenjsko cerkev iz ulice Servola, 2024,
avtor: Henrik Šturman
Četrt, ki svoje korenine sega v kmetijsko preteklost, se je skozi stoletja preoblikovala v industrijsko središče in danes v ponovno oživljajočo vas.
Škedenj, nekoč podeželska vas na obrobju mesta Trst, se ponaša z bogato in zanimivo zgodovino, ki sega vse do rimskih časov. Ime naj bi izhajalo iz glagola ščediti (redčiti gozd), kar dokazuje, da je bil grič v preteklosti gozd.
V naslednjih stoletjih se je vas razvila kot kmetijsko središče, kjer so gojili vinsko trto, oljke in žita. Kmetijstvo je ostalo glavna dejavnost v vasi, razvila pa sta se tudi ribištvo in obrt.
S prehodom Trsta pod habsburško oblast leta 1382 je tudi Škedenj doživel obdobje rasti in razcveta.
Prelomnica za Škedenj je bila gotovo izgradnja leta 1896 podružnice jeseniške železarne Krainische Industrie Gesellschaft (Kranjska industrijska družba), ki je proizvajala lito železo železa za oskrbo drugih obratov v Avstro-Ogrskem cesarstvu.
Jeklarna je privabila številne delavce iz različnih območij Avstro-Ogrske in je pripomogla k veliki gospodarski in demografski rasti vasi. Železarna je prinesla delo in blagostanje ter močno zaznamovala življenje okraja, vplivala na njegovo kulturo, identiteto in arhitekturo.
Danes je Škedenj predmestje Trsta, ki se ponovno rojeva. Škedenjci skušajo krepiti zgodovinsko in arhitekturno dediščino okrožja.
Območje nekdanje železarne, ki so jo zaprli leta 2020 je predmet projekta prenove in spremembe namembnosti.
Škedenj z upanjem zre v prihodnost, ohranja spomin na preteklost in se odpira novim izzivom. Njegova zgodba je primer vztrajnosti in prilagajanja ter predstavlja pomembno zapuščino za prihodnje generacije.
